GROM – kratica, ki rešuje življenja ob možganski kapi

datum: 11. 05. 2021

Evropski dan osveščanja o možganski kapi je vsako leto na drugi torek v mesecu maju, letos je to današnji 11. maj. Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas, vsako leto pa zabeležimo več kot 4.000 primerov možganske kapi, kar je več kot 10 dnevno. Približno 30 odstotkov ljudi utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdobju, več kot polovica bolnikov pa po možganski kapi potrebuje pomoč pri izvajanju najbolj osnovnih dnevnih aktivnosti. Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM – prizadet Govor, ohromelost ene Roke, asimetrija Obraza in Minuta, ki opozarja, da je potrebno takoj poklicati 112.

Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM:
G – govor (prizadet govor)
R - roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)
O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)
M – minuta (takoj pokliči 112)

Več ljudi bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. K temu lahko pripomorejo tudi delavnice o možganski kapi, za dijake na slovenskih srednjih šolah. Ponovno pozivamo šole, da se obrnejo na Društvo za zdravje srca in ožilja, ko bodo želele, da izvedemo delavnico tudi pri njih, za njihove dijake. 

Kakšna je pot bolnika z možgansko kapjo, ko vsaka minuta šteje? Je zagotovljena optimalna obravnava teh bolnikov, kaj bi lahko izboljšali, da bodo čim boljši rezultati zdravljenja in tudi rehabilitacijska pomoč pravočasna in ustrezna? O tem je spregovoril Prim. Matija Cevc, dr. med, KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije: »Najpomembnejša preventiva pred nastankom možganske kapi je zdrav način življenja, ki naj se začne čim bolj zgodaj v življenju posameznika: ne kaditi, znati se moramo sproščati in omiliti stres, vzdrževati ustrezno telesno težo, vsak dan se vsaj 30 minut gibati, jesti več sadja in zelenjave, omejiti vnos soli, maščob in sladkorja. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, npr. kontrolirati krvni tlak, krvne maščobe in krvni sladkor ter srčni utrip. 
Možgansko kap moramo hitro prepoznati. Ob možganski kapi nas samih ali pri drugi osebi je treba ukrepati hitro in pravilno. Ne smemo čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center.«

Štefan Mally, dr. med., spec. urg. med. iz Nujne medicinske pomoči v Mariboru, je razkril: »V Sloveniji vsak dan za možgansko kapjo zboli deset ljudi, pravočasnih urgentnih prevozov z reševalnimi vozili pa izvedemo manj kot v polovici primerov. Za uspešno zdravljenje s čim manj posledicami je najpomembnejši čim krajši čas od nastanka znakov kapi do bolnišničnega zdravljenja s topljenjem ali odstranitvijo krvnih strdkov iz zamašenih žil v možganih. Tako imenovana veriga preživetja ima več členov, začenši s prepoznavo znakov možganske kapi, aktiviranje nujne medicinske pomoči, začetna terenska oskrba bolnika in urgentni transport ter bolnišnična obravnava in zdravljenje. Pri vsakem od njih so mogoče izboljšave in optimizacija, a žal sta še vedno najšibkejša prva člena verige. Prepogosto ugotavljamo, da ob blago izraženih znakih možganske kapi ljudje čakajo, da se bo stanje spontano izboljšalo, znake kapi pripisujejo drugim prehodnim zdravstvenim težavam ali pa odlašajo s takojšnjim obiskom zdravnika. Večja osveščenost o znakih možganske kapi in nemuden klic na številko 112 sta izrednega pomena za uspešno zdravljenje.
Z vzpostavitvijo Dispečerske službe zdravstva, ki prevzema nujne zdravstvene klice 112 v več regijah, smo v Sloveniji pridobili dodatno možnost hitre aktivacije ekip nujne medicinske pomoči na terenu in sprotnega prenosa podatkov o bolnikih, kar bo skrajšalo čas obveščanja bolnišnic in olajšalo delo terenskih reševalnih ekip.
Dober izhod bolezni je cilj vseh naših ukrepov. Ob nujnem prevozu, terenski klinični oceni stanja bolnika in stabilizaciji njegovih življenjskih funkcij je pomembno tudi, da imajo zdravstvene ustanove urejene protokole nujnega sprejema, hitrega dostopa do diagnostike in takojšnjega zdravljenja.
Dostopni čas nujnih intervencij se je zaradi priprave reševalnih vozil in oblačenja osebne varovalne opreme pri bolnikih s sumom na okužbo covid za nekaj minut podaljšal, zaradi varnosti osebja helikopterskih ekip nujne medicinske pomoči pa tudi ni mogoč prevoz covid okuženih bolnikov s helikopterjem. Pri bolnikih z možgansko kapjo v večini primerov ni suma na hkratno covid okužbo, zato se aktivacije izvajajo brez pomembnih odstopanj kot pred pandemijo.«

Doc. dr. Nika Goljar, dr. med. iz Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča je o rehabilitaciji po možganski kapi povedala: »Izidi zdravljenja po možganski kapi so boljši, če so bolniki v akutnem in subakutnem obdobju bolezni deležni dobro organizirane rehabilitacije. Rehabilitacijski postopki, nujni za celovito rehabilitacijsko obravnavo po možganski kapi, naj bi bili zagotovljeni v akutni bolnišnici, na oddelkih za podaljšano bolnišnično zdravljenje, na rehabilitacijskih oddelkih, v ambulantnih rehabilitacijskih službah, patronažni službi in povsod drugod, kjer obravnavajo bolnike po možganski kapi. Zmogljivosti teh služb v slovenskem prostoru niso zadostne in so imeli številni bolniki po preboleli možganski kapi pomanjkljivo rehabilitacijo že pred pandemijo COVID-19. V času pandemije je dostop do rehabilitacijske oskrbe povsod po svetu pomembno zmanjšan, podaljšujejo se čakalne dobe na obravnavo in urniki terapij, povečujejo se obremenitve svojcev/skrbnikov bolnikov. V Sloveniji poskušamo rehabilitacijske storitve kar se da nemoteno zagotavljati.  Ob številnih zahtevah povezanih s preprečevanjem širjenja okužb so rehabilitacijske obravnave usmerjene predvsem v doseganje specifičnih rehabilitacijskih ciljev. Kljub nekoliko krajšim rehabilitacijskim obravnavam dosegamo primerljive izide rehabilitacije. Po dogovorih z ZZZS postopno ustvarjamo tudi pogoje za telerehabilitacijske storitve.«