Vabljeni na ogled razstave o občinskih nagrajencih

datum: 07. 04. 2025

Ob občinskem prazniku tradicionalno nagrajujemo posameznike, ki s svojim delom pomembno prispevajo k razvoju naše skupnosti. Zgodbe občinskih nagrajencev smo izpostavili na razstavi na Glavnem trgu, kjer lahko izveste več o njihovih dosežkih.

Nagrada Mestne občine Novo mesto

Marjanca Trščinar Antić je celotno kariero posvetila ljudem in je ena izmed najbolj predanih ambasadork turizma v Novem mestu in širše na Dolenjskem. S svojo energijo, strastjo in ljubeznijo do domačega okolja že več kot dve desetletji navdušuje domačine in obiskovalce. Leta 2012 je bila ustanovna članica Turističnega društva Stopiče in osem let njegova predsednica. Aktivno je sodelovala v projektu Po poteh dediščine, pri čemer je predstavljala naravno in kulturno dediščino lokalnega okolja. Na sejmu Alpe-Adria je poskrbela za prepoznavnost Dolenjske, na Rudolfovem splavu pa z likom perice s Krke očarala obiskovalce. Vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku prostovoljno vodi zbrane obiskovalce na raziskovanje kotičkov Novega mesta in njegove zgodovine.

Poleg dela na turističnem področju ohranja povezanost s svojim prvotnim poslanstvom vzgojiteljice. Že leta sodeluje z Osnovno šolo Dragotina Ketteja, učenci te šole so ji ilustrirali pravljico Zmajček išče prijatelje. Posnela je vrsto zanimivih in privlačnih oddaj za otroke, na Radiu Sraka pa dvakrat mesečno v živo vodi motivacijsko oddajo o moči pozitivnega razmišljanja. Kot članica društva Skulpte skrbi za razstave, dogodke in prenos znanja o kamnoseštvu na mlajše generacije. Njeno delo obsega tudi pomoč družinam v stiski. S svojim zavzetim delom neutrudno predstavlja regijo, povezuje turistične deležnike in tako prispeva k ohranjanju kulturne dediščine.

Borut Simič je eden izmed najplodovitejših in prepoznavnih slovenskih arhitektov. V zadnjih štirih desetletjih in je pomembno prispeval k razvoju in prepoznavnosti slovenske arhitekture tako na lokalni kot nacionalni ravni. Njegova dela vključujejo inovativne arhitekturne rešitve, ki so močno vplivale na prostorsko identiteto krajev, zlasti v Novem mestu.

Že v gimnaziji in nato med študijem na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo je pridobival znanje v Aquarius design studiu svojega strica, oblikovalca Petra Simiča. Samostojno arhitekturno pot je začel v trajni delovni skupnosti  Neapolis Novo mesto, od leta 2002 pa vodi svoj arhitekturni biro Neap.

Borut Simič je prejemnik številnih nagrad in priznanj. Med njegovimi  lokalno pomembnimi projekti so natečajna dela za pokopališče Srebrniče, Osnovno šolo Drska in Visokošolsko središče Drgančevje, njegov opus pa vključuje tudi prenove javnih objektov v Novem mestu, prizidave, interijerje in novogradnje, kot so most v Ragov log, prenova kulturnega centra Janeza Trdine, stavba trgovine Labod, prenova Evangelijske cerkve Dobrega pastirja itd.

O prepoznavnosti delovnih naporov arhitekta Boruta Simiča in njegovem prispevku k novomeškemu prostoru priča tudi odločitev Dolenjskega muzeja Novo mesto o postavitvi retrospektivne razstave »Peter in Borut Simič, dialog generacij« z namenom, da splošni in strokovni javnosti predstavi strnjen pregled tako uresničenih kot neuresničenih projektov, predvsem pa omogoči vpogled v presežno strokovno posvečenost in zavezanost iskanju najboljšega pri oblikovanju skupnega prostora.

Dr. Riste Škrekovski je priznan matematik, ki se ukvarja predvsem s teorijo grafov in diskretno matematiko. Doktoriral je leta 2000 na Univerzi v Ljubljani pod mentorstvom dr. Bojana Moharja. Vodil je tri temeljne raziskovalne projekte, ki jih je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost in inovacije RS, v sklopu katerih se je s sodelavci ukvarjal z različnimi problemi kromatične teorije grafov. Je tudi vodja raziskovalnega programa Kompleksna omrežja, ki je med najuspešnejšimi raziskovalnimi programi v Sloveniji. Kot avtor več kot 250 znanstvenih člankov, od katerih jih je veliko objavljenih v vrhunskih revijah, je zelo vpliven v matematični skupnosti. Z več kot 3000 citati namreč dosega visok znanstveni vpliv (h-indeks 30).

Dr. Riste Škrekovski je že dolga leta zaposlen na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in s svojim delom pomembno prispeva k njeni prepoznavnosti in ugledu v mednarodni skupnosti. Z dobrim vodenjem že omenjene programske skupine omogoča sodelavcem širitev mreže sodelavcev, dvigovanje kakovosti raziskav in večjo znanstveno produktivnost.

Trdinova nagrada

Tomislav Jovanović - Tokac je eden izmed najvidnejših slovenskih ustvarjalcev sodobne glasbene umetnosti in deluje kot glasbenik, pevec, kitarist, tekstopisec, avtor glasbe, glasbeni producent in aranžer. V skoraj štirih desetletjih je ustvaril dragocen opus, ki danes sodi v antologijo sodobne slovenske glasbe 21. stoletja.

Kot najstnik je v rodnem Karlovcu ustanovil prvo glasbeno skupino Chorus, pri čemer je vseskozi sodeloval z različnimi glasbenimi zasedbami. Prvi album z avtorsko glasbo je posnel v poznih 80-ih letih s hrvaško skupino Magnusi. Zaradi vojne na Hrvaškem se je leta 1991 preselil k starim staršem v Novo mesto. Kmalu po prihodu je osnoval glasbeno skupino Mercedes Benz, leta 1996 pa skupino Dan D, ki je močno zaznamovala slovensko rokovsko sceno. Je avtor večine njenih besedil. Njegovo delo vključuje tudi avtorsko produkcijo za druge glasbenike in ustvarjalce, tudi na področju filmske glasbe in gledališča. Leta 2023 je v sodelovanju z Emanuelo Montanič izdal solo album Čudež.

Tokac je kot posameznik ali član glasbene skupine Dan D prejel številne nagrade in priznanja. Kot avtor glasbe je sodeloval z mnogimi slovenskimi režiserji in režiserkami, med drugim tudi v produkcijah Anton Podbevšek Teatra.

Njegovo umetniško delo presega zgolj delovanje in uspeh njegove zasedbe Dan D, saj je ustvaril vrsto kulturnih presežkov tudi s solističnimi nastopi in dueti s priznanimi slovenskimi in tujimi glasbeniki. Sodeloval je na številnih državnih prireditvah, ki so bile predvajane na RTV Slovenija, in na dobrodelnih koncertih za otroke in ranljive skupine.

Meta Matijevič je zaključila študij zgodovine in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter se zaposlila v Arhivu Republike Slovenije. Kasneje je delala v Dolenjskem muzeju Novo mesto, kjer je med drugim vodila oddelek za kulturno zgodovino. Njeno muzejsko delo je bilo osredotočeno na urejanje muzejske dokumentacije in je v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije pripravila razstavo o železarni na Dvoru. Leta 1986 se je zaposlila v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Enoti za Dolenjsko in Belo krajino v Novem mestu, kjer je s svojo natančnostjo, vztrajnostjo in logičnim sklepanjem uspešno urejala in raziskovala arhivsko gradivo, pri čemer se je posebej  posvetila fondu »Mestna občina Novo mesto«, ki obsega gradivo od leta 1621 dalje. Objavila je številne članke o zgodovini Novega mesta, ki so podkrepljeni s citati izvirnih virov.

Njena monografija Novomeške hiše in ljudje, ki je nastajala ob urejanju fonda Mestne občine Novo mesto in tudi drugih fondov, obravnava arhitekturo, mestno samoupravo, gospodarsko zgodovino in demografsko preteklost Novega mesta. Knjiga vključuje katalog 272 hiš mestnega jedra in zemljevid z vrisanimi hišami. Postala je dragocen vir za raziskovalce in prebivalce Novega mesta, hkrati je temeljno in neprecenljivo zgodovinsko delo Novega mesta, njena vrednost se za mesto ter za Novomeščane z leti še utrjuje in dokazuje. Meta Matijevič je za to delo prejela Aškerčevo priznanje in postala častna članica Slovenskega arhivskega društva. Njeni prispevki so tako izjemen prispevek k raziskovanju in poznavanju zgodovine Novega mesta.