Pogled na Birčno vas skozi čas

datum: 23. 05. 2022

Lega

Vas leži na območju, poimenovanem z ledinskimi imeni: Ušivec, Postaja, Banija, Travniki, Babji hrib, Predale, Drage, Reber, Sevce, Studenec, Robanje doline … Včasih so uporabljali domača imena, ki so v sebi skrivala značilnosti kraja, ki so ga označevala. Tu lahko domišljiji pustimo prosto pot.

Birčna vas na zemljevidu nekoč in danes

      

Slika 1: Birčna vas oz. Wirschendorf nekoč (levo) in danes (desno)

Razvidno je, da je najstarejši del vasi nastajal na hribčku v sedanjem centru vasi. Še sedaj imamo nekaj hiš na tem mestu (Zupančičeva, Žagarjeva, Golobova), ki sicer niso iz tega obdobja, a so najstarejše še obstoječe hiše. Naši predniki so znali prostor in zemljo dobro uporabljati. Rodovitna zemlja je bila za obdelavo, manj rodovitna za pozidavo. Hiše so bile postavljene blizu druga drugi in nikogar ni motila bližina soseda.

Po ogledu dostopnih kart in načinu gradnje je razvidno, da je vas nastala na hribčku, se širila na obrobje centra, v začetku 20. stoletja, ko so zgradili železnico (1912–1914), pa tudi okoli železniške postaje. Sprva so si tam hiše večinoma gradili zaposleni na železnici.

V tem obdobju so zgradili tudi šolo, kar je bila pomembna pridobitev za kraj in okolico še danes.

 

Slika 2: Vzdrževalci proge, ok. 1965 (M. Meštrić)

Ob železniški postaji je še vedno v funkciji nakladalna rampa za les. Z izgradnjo železnice so pripeljan les iz okolice natovarjali na vlake in ga pošiljali v svet. V preteklosti je bila na tem mestu tudi žaga za izdelavo železniških pragov. Te so žagali z ročnimi žagami, in sicer les, ki so ga furmani s konji dovažali iz bližnjih gozdov.

Slika 3: Parni vlak, ok. 1965 (M. Meštrić)

Danes je v vasi približno 110 hišnih številk z malo manj kot 400 prebivalci. Po podatkih Statističnega urada RS je v Birčni vasi leta 1869 živelo 125 prebivalcev, 1900 – 163, 1880 – 144, 1890 – 169, 1900 – 163, 1931 – 259, 1948 – 226, 1953 – 263, 1961 – 266, 1969 – 256, ob popisu prebivalcev leta 2002 jih je bilo 365, leta 2021 pa je bilo 371 prebivalcev, kar pomeni, da se je v 150 letih število prebivalcev povečalo za trikrat.

Zanimivo je, da so v centru vasi pred več kot sto leti zgradili vaško šterno, v katero se je stekala voda s streh bližnjih hiš in gospodarskih poslopij (Mahaličeve, Jakševe, Brulčeve). Zajeto vodo so uporabljali še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko še ni bilo vodovoda. Poleg vaške šterne je obstajala šterna še na sedanjem Žagarjevem travniku pod vasjo, kamor so hodili po vodo. Voda je bila v tistih časih zelo dragocena in so jo varčno uporabljali.

Na drugi strani proti Cerovcu je še vedno »živ« izvir, ki je služil tudi za ostalo porabo, kot je napajanje živine, pranje perila … Prav tako je v preteklosti ob vsakem večjem deževju voda zalila travnike pod vasjo, ki so bili polni izvirov. Še danes so vidni ostanki jam, izvirov, a  so jih v glavnem že zasipali.

Slika 4: Izvir Vejerja

Verjetno tudi od tod izhajajo nekatere domneve o izvoru imena Birčna vas, ki naj bi nastalo iz imena Virčna vas. Staro ime je vidno tudi na starem zemljevidu.

Po ljudskem izročilu naj bi potok pod vasjo v času kuge služil kot »razkužilo«, saj je vsak prišlek moral čez potok v vas. V tem času sta bili postavljeni tudi kužni znamenji – kapelici, ki stojita še danes ob takratnem vhodu v vas.

Za oskrbo z vodo, predvsem za živali, so služile tudi »luže« na Ušivcu, ki so bile napolnjene z vodo velik del leta. Po raznih posegih v zemljo ob izgradnji vodovoda in ostale infrastrukture se redko napolnijo z vodo, ostale so še samo manjše jame.

Nekoč so bila in nekatera so še,  v uporabi domača hišna imena: Breški, Dolinski, Mahaličevi, Furmanovi, Matevževi, Brulčevi, Krnalčkovi, Šurkatovi, Jenkotovi, Krnalovi, Johanovi, Zagorčevi, kar se danes, ko so važne le hišne številke,  že opušča.

Dejavnosti, s katerimi so si služili denar

V okolici Birčne vasi so včasih, v 19. in začetku 20. stoletja, izkopavali kremenov pesek in glino. To surovino so po železnici vozili v Novo mesto v tovarno Kremen. Potrebovali so ga pri izdelavi stekla in razne ostale keramike. »Spremljevalka« kremenčevega peska je glina, ki so jo uporabljali za izdelavo peči, štedilnikov … Kremenčev pesek je služil tudi za čiščenje, glina pa za zdravilne obloge. Še vedno je zlasti v okolici železniške postaje videti razne nenaravne jame in vzpetine, kar so ostanki izkopavanja.

Slika 5: Nasipanje peska pod železniškim podvozom, ok. 1950 (D. Stopar)

V preteklosti je bilo v vasi veliko furmanov. Vozili so les iz gozdov, pesek in glino, pozimi pa orali sneg po cesti.

V vasi je bil včasih del zaslužka tudi prodaja lesa, ki so ga pripravljali v bližnjih gozdovih ter ga vozili na zbirno rampo na železniški postaji in tudi v bližnje mesto. Tudi oranje njiv in priložnostni prevozi so nudili zaslužek tistim, ki so imeli vprežno živino. Pozimi so furmani združili svoje vprežne konje ter orali sneg po cestah in poteh z lesenimi plugi. Takrat seveda še niso obstajale asfaltirane poti. V vasi je bilo veliko krav in konj. Mleko so prodajali doma, čemur bi danes rekli »na hišnem pragu«.

Slika 6: Oranje na njivi, ok. 1950 (D. Stopar)

Viri: ljudsko izročilo in SURS (http://www.stat.si)

Besedilo: M. Meštrić

Fotografija: B. Mali, PISO

Več si lahko ogledate na spodnji povezavi:

https://www.novomesto.si/krajevne-skupnosti/bircna-vas/

Maj 2022

Slika 7: Tekmovanje koscev, ok. 1950 (A. Počrvina)

 

Slika 8: Žganje apna, pred 2. svetovno vojno (A. Počrvina)