Podružnična cerkev svetega Nikolaja v Stranski vasi

datum: 23. 05. 2022

Cerkev sv. Nikolaja v Stranski vasi se ponosno dviguje sredi travnikov in njiv, ob njej so krajani zgradili urejeno pokopališče in mrliško vežico in ju 26. 6. 1994 predali namenu.

Cerkev prvič omenja vizitator oglejskega patriarha škof Pavel Bizancij, ki je leta 1581 popisal vse cerkve na Kranjskem. Deset let kasneje jo na svojem seznamu navaja novomeški prošt Polydora de Montagnana, ki je v letih 1592–1596 popisoval podružnice župnij, podrejenih novomeškemu kapitlju. Omenja jo tudi J. V. Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689.

Sveti Nikolaj je v zahodni in vzhodni Cerkvi v časteh kot velik priprošnjik in čudodelnik. Njegov god obhajamo 6. decembra, je velik prijatelj otrok in šolarjev. Nikolaj je zavetnik mornarjev, čolnarjev in brodarjev, zato so cerkvice, posvečene njemu, pogosto postavljene ob rekah. Je tudi zavetnik popotnikov in romarjev. V Sloveniji je njemu posvečenih največ cerkva, 35 župnijskih in 81 podružničnih. Je zavetnik novomeške in ljubljanske stolnice. Nikolajevo življenje in delovanje sta povezana v prikupen splet resničnih in legendarnih dogodkov. Živel je na prelomu 3. in 4. stoletja v Mali Aziji. Bil je škof v Miri. Njegove posmrtne ostanke so leta 1087 prenesli v italijansko mesto Bari in od tu se je njegovo češčenje razširilo po Evropi. Legende pripovedujejo, kako je na daljavo rešil po nedolžnem obsojene, sramote obvaroval tri obubožane device, rešil mornarje nevarnosti na morju, ugrabljenega mladeniča pripeljal nazaj k očetu, obudil v življenje tri umorjene učence, ob hudi lakoti pripeljal ladjo z žitom v Miro …

Glavni oltar je izdelan v togem neoklasicističnem slogu. Napis na zadnji strani govori: »Postavljen pod vodstvom častitega gospoda Antona Peterlina, župnika v Šmihelu. Postavila Jožef Hudoklin in družabnik iz Št. Jerneja 15. 9. 1892.«  Njegovo togost mehčajo tople pastelne barve. V polkrožni niši stoji kip svetega Nikolaja. V desnici drži škofovsko palico, v levici pa knjigo in na njej tri lepa rdeča jabolka. Ljudska domišljija je vanje spremenila tri kepe zlata, ki jih je sveti škof ponoči položil na okno treh revnih deklet, jim tako dal potrebno doto in jih rešil sramote. Oltar je na vrhu zaključen s timpanonom, na katerem miniaturni relief sv. Jurija z zmajem obdajata dva velika angela. Tudi ob novem tabernaklju sta lesena kipa dveh angelov, a sivi barvni ton daje vtis, da sta izklesana iz marmorja. Po pripovedi izhajata iz kapele gradu Ruperč vrh. Ko sta bila med drugo svetovno vojno grad in kapela sv. Jožefa požgana, ju je rešil in v cerkev v Stranski vasi prinesel ključar Anton Plantan. Izredno prefinjeno oblikovana kipa angelov, ki častita sveto Rešnje telo, sta rokokojsko delo iz 2. polovice 18. stoletja.

Do leta 1917 je imela podružnica tri zvonove. Najstarejši, težak 315 kg, je imel napis: ME FUDIT JACOBUSSAMASSA. LABACI. 1778. (Vlil me je Jakob Samassa. V Ljubljani, 1778.) Okrašen je bil z reliefi Kristusa na križu, Marije Kraljice rožnega venca, Žalostne Matere Božje in nadangela Mihaela, na vratu in na boku pa je bil zaključen z borduro. Podružnica je kupila nov zvon leta 1878 od šmihelske župnijske cerkve, srednji zvon je nosil napis: OPUS JOSEPHI REISS, NOMINE HAEREDUM VINCENTII SAMASSA. LABACIANNO 1822. (Delo Jožefa Reissa v imenu dedičev Vincenca Samasse. V Ljubljani, leta 1822.) Okrašen je bil z reliefi Kristusa na križu, sv. Nikolaja in sv. Florijana, na vrhu je imel okras v obliki verige. Mali zvon je imel napis: OPUS ANTONII SAMASSA. LABACI. 1839. No. 359. (Delo Antona Samasse. V Ljubljani, 1839. Št. 359) Okrašen je bil z reliefoma Kristusa na križu in sv. Nikolaja, na vrhu pa je imel okras v obliki verige. Vse tri zvonove je vzela prva svetovna vojna.

Leta 1924 je soseska kupila dva nova bronasta zvonova. Veliki zvon, ki tehta 191 kg, je okrašen z reliefoma presvetega Srca Jezusovega in sv. Jurija. Na njem je napisano: »Dobrotniki zvonov, vaščanje in okoličanje. Sotrudnika in dobrotnika Jerič Janez in Anton Plantan, ključarja. Pres. Srce Jezusovo, usmili se nas. Sv. Jurij, prosi za nas.«  Manjši zvon, ki tehta 100 kg, je okrašen z reliefoma Srca Marijinega in sv. Družine. Na njem je napisano: »Dobrotnik F. Bartol DL. Župnik Štefan Terškan. Sladko srce Marijino, bodi naše rešenje. Sv. Družina, varuj naše družine.«

Soseska je kupila nov zvon, ki so ga vlili v nemškem mestu Passau, tehta pa 260 kg. V zvonik je bil nameščen 16. oktobra 2011, posvetil pa ga je takratni novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Na njem je zapisana prošnja: Sveti Miklavž, prosi za nas! Pred namestitvijo zvona na njegovo mesto je bil statično saniran tudi zvonik.

Obnova zunanjščine leta 1994 je povzdignila arhitekturo zvonika, okrašeno s slikovito dekorativno poslikavo. Fragmenti srednjeveške figuralne poslikave, odkriti na jugozahodni steni ladje ob zvoniku, so bili, žal, uničeni, kljub temu pa pomenijo dragocen dokaz, da je cerkev starejša od prvih omemb v pisnih virih.

Leta 2020 in 2021 so bila zamenjana vsa okna in vrata, prebarvana je bila streha zvonika, zamenjano ogrevanje in na novo izvedena izolacija zakristije.

Več si lahko ogledate na povezavi:

https://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/30/20/20

Viri: Dražumerič M., Baraga F., Plešec C. 700 let župnije Novo mesto – Šmihel. Novo mesto: Župnijski urad Šmihel, 1995.

Besedilo: U. Hrovatič

Maj 2022