Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

902-0027/2023-80 Stanovanjskemu programu Novega mesta do 2030 naj se doda tudi vse predloge prejete v okviru javne razprave

Datum: 13. 07. 2023
Urad: Urad za razvoj in prostor
Svetniška skupina: Solidarnost
Svetnik: Maja Žunič Fabjančič

Pobuda

V okviru javne razprave  predloga Stanovanjskega programa za Novo mesto do 2030 je bilo podanih več pobud in predlogov, med drugim tudi s strani Urbanke- pilotne pisarne celovite urbane prenove Novo mesto, ki združuje nevladne organizacije in posameznike, ki delujejo na področju prostora in vključevanja javnosti.

Oddajam pobudo, da se kot priloga doda seznam oz popis vseh prejetih predlogov in pripomb, ki so bili podani na dokument v okviru javne razprave. In sicer na način, da bo razvidno kateri predlogi so bili upoštevani in kateri ne, ter argumentacija ob upoštevanju oz. neupoštevanju. 

Pri odpiranju procesov sodelovanja javnosti je namreč ključna tudi povratna informacija predlagateljem, saj tako po eni strani dobijo informacijo, kaj je bilo upoštevano, po drugi strani pa je razviden širši kontekst oz. potrebe lokalnega prebivalstva, ki morda v tokratnih ukrepih niso zajeti zaradi različnih razlogov, bodo pa morda aktualni v naslednjem obdobju oz. ob spremenjenih razmerah možnosti izvedbe predlogov.

Predlagam tudi, da se v prihodnje popis vseh predlogov doda k vsem ključnim dokumentom, ki so v javni razpravi.

Odgovor

Strinjamo se, da je sodelovanje z javnostjo in deležniki ključno pri usmerjanju nastajanja strateških dokumentov Mestne občine Novo mesto, zato bo v naprej upoštevan predlog, da se v prihodnjih procesih doda k vsem ključnim dokumentom, ki so v javni razpravi, tudi pregled pobud in njihove obravnave.

Mestna občina Novo mesto je v procesu javne razprave prejela nekaj pobud in predlogov, tako pisno kot tudi ustno, glede predloga Stanovanjskega programa Novega mesta 2030, ki jih povzemamo v naslednjih točkah.

1. Pobuda: Urbanka, Lokalna pisarna celovite urbane prenove Novo mesto: Izpostavljeno je bilo opažanje, »da ste v tekstih izpostavili zgolj gibalno ovirane in slepe, pozabljeni pa so slabovidni in gluhi ter naglušni. Predlagamo, da kjer sta umeščeni prvi dve skupini, dodate še ostale tri…«. Pobuda v celoti ni bila upoštevana. Skupina za pripravo SPNM2030 se je odločila, da v besedilu ohrani navedbo gibalno oviranih in slepih, saj so njihove potrebe specifične in dobro definirane, ko govorimo o ureditvi dostopnosti bivalnih prostorov. Strinjamo se, da je potrebno pri nadaljnjem razvoju stanovanjskega programa konkretno nasloviti tudi ostale skupine senzorno depriviranih skupin, za kar pa je potreben razmislek, ali so tovrstne ureditve stvar tega dokumenta ali specifične strategije oz. akcijskega dokumenta, ki naslavlja gibalno ali senzorno ovirane skupine. Menimo, da gre za vprašanje, ki ga velja povezati tudi z vprašanjem naslavljanja širšega konteksta družbenega življenja in ne relativno tehničnega dokumenta kot je stanovanjski program.
2. Pobuda: Urbanka, Lokalna pisarna celovite urbane prenove Novo mesto: pobuda se je nanašala na vprašanje protipotresne gradnje ali sanacije: »Pri kazalnikih ukrepov prenov obstoječega stavbnega fonda pogrešamo tudi omembo protipotresne sanacije objektov (eno- in večstanovanjskih), ki jo omenjate v izhodiščih za pripravo stanovanjskega programa.« Pobuda neposredno ni bila upoštevana. Skupina za pripravo SPNM2030 dodatno protipotresne gradnje ali sanacije ni podrobneje obravnavala, saj sodi, da gre za področje, ki ga učinkovito in podrobno ureja veljavna zakonodaja in je ustrezno prepoznano v predlaganem dokumentu. Za vpeljavo tovrstnega predlaganega kazalnika bi bilo potrebno izvesti oceno izhodiščnega stanja, kar presega obseg SPNM2030. Mestna občina Novo mesto je pri sanacijah in gradnjah stanovanjskih objektov zavezana sledenju določilom zakonodaje, ki se nanaša na protipotresne ukrepe in normative.
3. Pobuda: Urbanka, Lokalna pisarna celovite urbane prenove Novo mesto: pobuda, da: »bi pa poudarili pomen prehodnosti za kolesarje in pešce med obstoječimi, novo zgrajenimi stavbami, kakor tudi naravnimi ovirami.«. Pobuda je že upoštevana v dokumentu in drugih strateških usmeritvah MONM. Gre za vprašanje širšega prostorskega načrtovanja ter ožjega polja načrtovanja trajnostne mobilnosti, kar neposredno ni predmet SPNM2030, čeravno ta posveča temu področju celotno poglavje ukrepov Cilja 3: Dvig in ohranjanje kakovosti bivalnega prostora, kjer kot enega od pod-ciljev navaja: »zagotovitev varnih peš in kolesarskih povezav v naseljih in stanovanjskih soseskah«. V tem smislu predloga dokumenta s to pobudo nismo dopolnjevali, se pa z njim strinjamo in menimo, da ga dokument in ostale strategije MONM s področja mobilnosti ustrezno povzemajo.
4. Pobuda: Urbanka, pilotna pisarna celovite urbane prenove je podala predlog: »Menimo tudi, da bi bila Mestna občina Novo mesto lahko prva občina v Sloveniji, ki bi podprla implementacijo modela stanovanjskih kooperativ, kot tistih zasebnih neprofitnih organizacij (ali drugačnih modelov), ki ponujajo dostopna najemna stanovanja in nove zanimive arhitekturne rešitve.« Pobuda v dokumentu ni bila upoštevana. Skupina za pripravo SPNM2023 se namreč strinja, da model stanovanjskih kooperativ potrebuje predvsem podporo v normativni ureditvi na nacionalni ravni ter delujoče organizacije, ki so partnerji v takšnih kooperativah. Menimo, da šele ta izvedena pogoja omogočata strateški pristop k oblikovanju takšnega ukrepa. Pilotni projekti so seveda dobrodošli tudi izven določil stanovanjskega programa oziroma ga ne smemo razumeti kot končni opis stanja, mimo katerega niso mogoče dodatne aktivnosti civilne družbe in gospodarskih pobud. Stanovanjski program moramo razumeti tudi kot programski dokument novomeškega stanovanjskega sklada, ki bi ob uvrstitvi takšnega ukrepa upravičeno opozoril na odsotnost normativnega okvirja.
5. Na javni razpravi 17. 5. 2023 ob predstavitvi SPNM2030 so bile izpostavljene še naslednje pobude prisotne javnosti, na katere so predstavniki MOMN ustno odgovorili in v besedilo programa vnesli manjše pojasnjevalne spremembe:

a. Izražena je bila pobuda, da MONM zagotovi prostorske pogoje za individualno gradnjo, kjer je bila na javni razpravi predstavljena trenutna situacija v MONM ter podrobni ukrepi SPNM2030 na tem področju.
b. Izražena je bila pobuda, da MONM pomaga podeželskim skupnostim k pridobitvi zazidljivih zemljišč, kjer je bil predstavljen zakonodajni okvir na tem področju in relativno restriktivni postopki pri spremembah namembnosti zemljišč, kjer so strokovne službe MONM in drugi soglasodajalci zavezani zakonodaji s tega področja.
c. Izpostavljena je bila skrb za starejše na področju stanovanjske problematike, kjer je prišlo predvsem do izmenjave mnenj, kako aktivirati neizkoriščeni obstoječi stanovanjski fond, kjer je MONM mnenja, da gre za širše vprašanje davčne in stanovanjske politike, ki ga je potrebno definirati na državnem nivoju. Lokalna skupnost lahko na tem področju predvidi določene ukrepe, ki pa so vključeni tudi v predstavljeni stanovanjski program.
d. Izpostavljeno je bilo, da mora biti zagotavljanje dostopa stanovanjskih poselitev do družbenih dejavnosti (izobraževanje, oskrba…) uravnoteženo po vseh delih občine, kjer so bili predstavljeni kazalniki dostopa do teh funkcij, ki so že sedaj dobri, a jih je potrebno vzdrževati tudi z bodočo širitvijo gradenj stanovanj.

Pripravil:

Peter GERŠIČ

vodja razvojno projektne pisarne

dr. Iztok KOVAČIČ                                                                           dr. Jana BOLTA SAJE

vodja urada za prostor in razvoj                                                 direktorica občinske uprave