Pogovorni večeri: Begunci med nami

datum: 13. 04. 2016

Mestna občina Novo mesto bo v sodelovanju z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto med 18. aprilom in 17. majem v petih krajevnih skupnostih organizirala javne pogovorne večere na temo begunske problematike.

18.5.2016

17. maja 2016  smo v Gasilskem domu Uršna sela (Gasilska pot 5) predstavili zadnji Pogovorni večer Begunci med nami.

• KS URŠNA SELA, torek, 17. 5. 2016, ob 19. uri, Gasilski dom Uršna sela, Gasilska pot 5, 8323 Uršna sela (POKRIVA KS: URŠNA SELA, ŠMIHEL, BIRČNA VAS, PODGRAD)

___________________________________________________________________________________________

13. maj

12. maja 2016 smo krajankam in krajanom KS Stopiče predstavili aktualno tematiko.

• KS STOPIČE, četrtek, 12. 5. 2016, ob 19. uri, Družbeni dom Stopiče, Stopiče 3, 8322 Stopiče (POKRIVA KS: STOPIČE, MALI SLATNIK, BRUSNICE, GABRJE, DOLŽ)

Svojo zgodbo je z obiskovalci delila begunka iz Irana, ki ima za sabo zelo težko izkušnjo. Sodelovali so še: Jaka Matičič iz Slovenske filantropije, ki dela v azilnih domovih v okviru ekipe, ki skrbi za zdravje beguncev, sekretarka DRPD Branka Bukovec, ki je predstavila lokalne integracijske programe in vodja kabineta župana Sara Drašković, ki je predstavila vlogo Mestne občine Novo mesto. 

Dogodek je moderirala Maja Žunič Fabjančič

___________________________________________________________________________________________

11. maj 2016

10. maja 2016 smo v KS Cener predstavili krajankam in krajanom Pogovorni večer na temo Begunci med nami.

• KS CENTER (POKRIVA KS: CENTER, MAJDE ŠILC, ŽABJA VAS, MESTNE NJIVE, LOČNA – MAČKOVEC)

V Hostlu Situla so sodelovali:

• mag. Gregor Mohorčič, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport,

• Sara Drašković, vodja Kabineta župana Mestne občine Novo mesto,

• dr. Marina Lukšič Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU,

• Branka Bukovec, sekretarka Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto,

• ter oseba z izkušnjo begunca.

Dogodek je moderirala Maja Žunič Fabjančič.

_________________________________________________________________________________________

21. april 2016

20. aprila 2016 smo v KS Otočec predstavili zgodbe, ki so žive, tukaj in se dogajajo sedaj.

V Kulturnem domu Otočec, Šentpeter 1, Otočec so sodelovali:

- Sara Drašković, vodja kabineta župana v Mestni občini Novo mesto,

- dr. Marina Lukšič Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU,

- Andreja Luštek, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto

- oseba z izkušnjo begunca iz Afganistana

Moderirala je: Maja Žunič Fabjančič, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto

Kdo so oni? Skoraj petsto tisoč ljudi – oseb, posameznikov z imenom in priimkom ter vsak s svojo življenjsko zgodbo – je prečkalo našo državo, o njih pa vemo le malo. Največ je mitov in stereotipov, ki se hranijo na našem neznanju in nepoznavanju ter podžigajo strahove, ki so razumljivo prisotni. Ali je »normalno«, da človeka prežema strah, če skozi njegovo vas noč in dan hodi tisoče neznanih, na pogled drugačnih, izmučenih ljudi? Seveda je. Ali če na televiziji dan za dnem videva podobe ljudi, ki se v upanju na rešitev in topel sprejem v Evropi vkrcavajo na premajhne čolne? In če ga prestrašijo podatki o milijonih ljudi, ki naj bi še čakali nekje v ozadju na trenutek, ko bodo lahko krenili proti Evropi? Vsekakor.

Lahko razumemo, da ta strah v nas zbudi nestrpnost? Lahko. Pomembno pa je, da mu ne nasedemo. In da namesto tega raziščemo, česa nas je sploh strah. So za naše nezadovoljstvo in strah res »krivi« begunci in migranti, tj. tisti ljudje, ki brez vsega pridejo do slovenske meje in nemo prosijo »spustite nas naprej«?

Hvala vsem navzočim!

____________________________________________________________________________________________

20. april 2016

18. april 2016

Sklop pogovornih večerov na temo Begunci med nami se je pričel s prvim v nizu v KS Drska. Kljub nekoliko skromni udeležbi smo bili veseli vsakega izmed slušateljev, ki so prisluhnili našim gostom. Nadaljujemo v KS Otočec, 20. aprila.

____________________________________________________________________________________________

V sodelovanju z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto bomo med 18. aprilom in 17. majem v petih krajevnih skupnostih organizirali javne pogovorne večere na temo begunske problematike. Pogovori bodo odgovorili na vprašanja o načrtih države pri sprejemanju beguncev, o vlogi Mestne občine Novo mesto ob morebitni namestitvi beguncev, o pomenu migracij in integracije, o lokalnih integracijskih programih, ki jih izvajajo nevladne organizacije ter podali zgodbe oseb z begunsko izkušnjo.

Slovenijo je v zadnjih šestih mesecih prešlo okoli pol milijona beguncev, ki v begu pred vojno iščejo prostor miru in boljše pogoje za življenje. Kljub prehodu tako velikega števila ljudi, večina prebivalstva ni imela priložnosti za neposreden stik z begunci. Medijskih podob množic beguncev in migrantov na mejah v našem okolju nismo bili vajeni, zato so ljudje pogosto ob tem čutili strah, negotovost, drugi pa so se odzvali z željo po pomoči. Z zaprtjem t.i. balkanske begunske poti se je fokus države premaknil na sprejeti načrt slovenske vlade, ki predvideva premestitev 567 oseb iz Italije in Grčije ter trajno preselitev 20 oseb iz tretjih držav.

Ne glede na to ali bodo begunci premeščeni tudi na območje Novega mesta, je pomembno, da razumemo pomen migracij in integracije beguncev, da smo informirani, da razumemo vlogo države, občine, institucij, nevladnih organizacij in lokalnega prebivalstva ter, da si odgovorimo na vsa odprta vprašanja. Zato želimo za občane odpreti prostor za razpravo in izmenjavo informacij, saj bodo migracije ostale del našega vsakdana.

V ta namen z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto organiziramo pet pogovornih večerov na temo begunske problematike.

Sodelovali bodo:

• mag. Gregor Mohorčič, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
• Sara Drašković, vodja Kabineta župana Mestne občine Novo mesto,
• dr. Marina Lukšič Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU,
• Branka Bukovec, sekretarka Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto,
• ter oseba z izkušnjo begunca.

Pogovorni večeri bodo potekali v petih krajevnih skupnostih, preko katerih bmoo skušala zajeti čim več občank in občanov. Vsaka krajevnih skupnosti tako pokriva še nekaj ostalih skupnosti.

Seznam krajevnih skupnosti, kjer bodo potekali pogovorni večeri:

• KS DRSKA, ponedeljek, 18. 4. 2016, ob 19. uri, Osnovna šola Drska, Ulica Slavka Gruma 63, 8000 Novo mesto

(KS: DRSKA, KANDIJA - GRM, GOTNA VAS, REGRČA VAS)

• KS OTOČEC, sreda, 20. 4. 2016, ob 19. uri, Kulturni dom Otočec, Šentpeter 1, 8222 Otočec

(KS: OTOČEC, KARTELJEVO, BUČNA VAS, PREČNA, BRŠLJIN)

• KS CENTER, torek, 10. 5. 2016, ob 19. uri, Hostel Situla, Dilančeva ulica 1, 8000 Novo mesto

(KS: CENTER, MAJDE ŠILC, ŽABJA VAS, MESTNE NJIVE, LOČNA – MAČKOVEC)

• KS STOPIČE, četrtek, 12. 5. 2016, ob 19. uri, Družbeni dom Stopiče, Stopiče 3, 8322 Stopiče

(KS: STOPIČE, MALI SLATNIK, BRUSNICE, GABRJE, DOLŽ)

• KS URŠNA SELA, torek, 17. 5. 2016, ob 19. uri, Gasilski dom Uršna sela, Gasilska pot 5, 8323 Uršna sela

(KS: URŠNA SELA, ŠMIHEL, BIRČNA VAS, PODGRAD)

Vabljeni tudi k spremljanju spletne strani www.novomesto.si, kjer redno objavljamo vse informacije, ki jih občina dobi v povezavi z begunsko tematiko.

Dodatne informacije: Peter Žunič Fabjančič, Mestna občina Novo mesto (peter.fabjancic@novomesto.si, 07/39 39 256)

Vsi zainteresirani vljudno vabljeni k udeležbi.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

25. 3. 2016

Informacije Urada Vlade RS za komuniciranje: 

Dogajanja, ki smo mu bili na slovensko-hrvaški in slovensko-avstrijski meji priča zadnjih šest mesecev, je, kot kaže za zdaj, konec. Tako imenovana balkanska migracijska pot je trenutno zaprta in od 6. marca v Slovenijo po tej poti ni prišel niti en begunec oziroma migrant.

Takih prizorov v našem okolju nismo bili vajeni. Slovenija je dobro razvita država, v kateri socialne razlike niso velike, kljub gospodarski krizi, ki nas je precej prizadela, pa imamo še vedno dobro delujoč zdravstveni in socialni sistem. Zato so bile podobe množic beguncev in migrantov na naših mejah precejšen šok. Najprej za prebivalce obmejnih krajev, nato za institucije – čeprav se je država na prihode intenzivno pripravljala že nekaj mesecev prej – na koncu pa tudi za večino prebivalcev Slovenije, ki so vse skupaj opazovali le prek medijev. V takih izrednih razmerah se ljudje odzovemo različno: nekateri s strahom, negodovanjem, drugi pa tako, da priskočijo na pomoč.

Ljudi dobre volje, ki so bili pripravljeni pomagati, je bilo od prvega dneva množičnih prihodov beguncev in migrantov ves čas ogromno. Ne samo policisti, pripadniki civilne zaščite, gasilci, zdravstveno osebje, občinski uradniki, državni uslužbenci, ampak tudi številni prostovoljci, ki so prek humanitarnih in nevladnih organizacij nesebično priskočili na pomoč, so držali pokonci sistem, vzpostavljen za popolnoma drugačno obliko delovanja v času naravnih in drugih nesreč.

V Slovenijo je od 1. januarja do 11. marca 2016 vstopilo 99.187 migrantov. Od 16. oktobra 2015 do 11. marca 2016 pa je tako vstopilo 477.791 migrantov. Večina med njimi naše države sploh ni poznala, ampak so želeli le naprej, do Avstrije ali Nemčije, ki jim predstavljata prostor miru in blagostanja, kjer si bodo ponovno lahko zgradili življenje, kot so ga poznali pred vojno, dobili zaposlitev, ki jim bo omogočila, da bodo živeli od lastnega dela, in jim povrnila osebno dostojanstvo.

Ali je vse res?

Toda, kdo so oni? Skoraj petsto tisoč ljudi – oseb, posameznikov z imenom in priimkom ter vsak s svojo življenjsko zgodbo – je prečkalo našo državo, o njih pa vemo le malo. Največ je mitov in stereotipov, ki se hranijo na našem neznanju in nepoznavanju ter podžigajo strahove, ki so razumljivo prisotni. Ali je »normalno«, da človeka prežema strah, če skozi njegovo vas noč in dan hodi tisoče neznanih, na pogled drugačnih, izmučenih ljudi? Seveda je. Ali če na televiziji dan za dnem videva podobe ljudi, ki se v upanju na rešitev in topel sprejem v Evropi vkrcavajo na premajhne čolne? In če ga prestrašijo podatki o milijonih ljudi, ki naj bi še čakali nekje v ozadju na trenutek, ko bodo lahko krenili proti Evropi? Vsekakor.

Lahko razumemo, da ta strah v nas zbudi nestrpnost? Lahko. Pomembno pa je, da mu ne nasedemo. In da namesto tega raziščemo, česa nas je sploh strah. So za naše nezadovoljstvo in strah res »krivi« begunci in migranti, tj. tisti ljudje, ki brez vsega pridejo do slovenske meje in nemo prosijo »spustite nas naprej«?

Na spletu je veliko gradiva, ki lahko pomaga, da se opremimo z znanjem o aktualnih migracijah, o ljudeh, ki prihajajo v Evropo, in njihovi kulturi, državah itd. Tako se bomo najbolje soočali s strahovi in predsodki. Nekateri viri, ki so po naši presoji najpomembnejši:

- Pomoč beguncem (pomoc.beguncem.gov.si) – vladna spletna stran, na kateri so zbrane najaktualnejše informacije o vladnih odločitvah v zvezi z begunsko problematiko, v poglavju 'Za strpno družbo' pa so zbrana tudi številna gradiva slovenskih in mednarodnih nevladnih organizacij;

- Vključevanje (http://www.mizs.gov.si/si/vkljucevanje_priseljencev_v_sistem_vzgoje_in_izobrazevanja/) – na tej spletni strani lahko dobite informacije o načinu vključevanja otrok in mladostnikov v izobraževanje;

- Migracije – spletna stran Policije (www.policija.si) z aktualnimi statistikami prihoda beguncev in migrantov.

V medijih in javnem prostoru lahko zasledimo veliko trditev, ki utrjujejo in potrjujejo te naše strahove. Toda, ali dejansko držijo?

Eden takšnih zelo razširjenih mitov, ki krožijo v javnosti in medijih, je, da so zaradi njih prikrajšani prebivalci Slovenije, ki prav tako potrebujejo pomoč: »Tujci prihajajo na naša ozemlja zato, ker imajo z urejenim statusom begunca dostop do zelo pomembnih socialnih prejemkov.«

To seveda ne drži.

Oskrba, ki jo je Slovenija po mednarodnih konvencijah dolžna nuditi beguncem in migrantom, res predstavlja strošek za državo, vendar je ob tem treba poudariti, da je financirana iz povsem drugih virov kot na primer socialni prejemki prebivalcev Slovenije. Večino sredstev za obvladovanje migracij dobi država iz Evropske unije. V Sloveniji redki zaprosijo za azil, toda če to vendarle storijo, so v času obravnavanja prošnje nastanjeni v azilnem domu, med čakanjem na končno odločitev pa imajo pravico do prostega gibanja po državi, do nujnega zdravljenja in žepnine, ki trenutno znaša 18 evrov mesečno.

Kot mit lahko označimo tudi trditev, da ljudje v stiski ogrožajo našo identiteto: »Aktualni valovi priseljevanja prinašajo nepovratne spremembe v evropski kulturi in slabijo občutek identitete. Evropska identiteta se bo s temi valovi priseljencev za vedno spremenila.«

Svoje nacionalne identitete se pogosto zavemo šele, ko nas nanjo opozori nek zunanji dejavnik, denimo zmaga Petra Prevca ali prihod tisočih priseljencev, katerih kulturna in nacionalna identiteta je popolnoma drugačna od naše. Mit, da nas njihova prisotnost v Evropi ogroža, da bo zaradi tega podoba evropske družbe spremenjena, je verjetno dolgoročno najbolj škodljiv, saj je kultura skupaj z gospodarstvom, družbeno sfero in okoljem steber razvoja vsake družbe ter vključuje najgloblji in najabstraktnejši vidik vsakega posameznika.

Prepogosto pozabimo, da evropska kultura ni statična, stoletja nespremenjena, zamrznjena v času. Nasprotno: nenehno, od obdobja stare Grčije se spreminja v času in prostoru. Še več, evropsko kulturo so pomembno zaznamovali ravno stiki z drugimi kulturami. Te so medsebojno vplivale ena na drugo in se bogatile s prehajanjem posameznikov čez meje. Ravno Arabci so v srednjem veku pogosto »imeli« vlogo posrednikov med izumitelji (Indijci, Kitajci) in evropskimi družbami.

In ne nazadnje, zgodovina, slovenska ali svetovna, dokazuje, da so bile migracije vedno del človeške civilizacije in so še kako znane tudi nam, Slovencem. Ne glede nato, ali so (bile) povezane s strategijami soočanja ali preživetja (kot aktualne), sprožene z osvajanji ali rezultat človeške radovednosti, migracije so vedno bile del človeške narave. Priseljevanje bo tudi v prihodnje pomemben dejavnik dinamičnega razvoja kultur. Prav spodbujanje raznolikosti in večkulturnosti je tisti dejavnik, ki lahko izboljša našo družbeno povezanost.

Ko podobe v medijih ali govorice v družbi sprožajo občutke strahu in negotovosti, je priložnost, da se ustavimo in si rečemo – samo ljudje so. Moški, ženske, starci, otroci – samo ljudje, ki gredo za boljšim življenjem.

Integracija

Slovenska vlada je že sprejela načrt, da bo v skladu z dogovorom na evropski ravni iz Italije in Grčije premestila 567 oseb (ali iz druge države članice, ki bi bila izpostavljena hudemu pritisku na nacionalni migracijski in azilni sistem) ter iz tretjih držav (tj. držav, ki niso članice EU) trajno preselila 20 oseb. Končno število oseb bo verjetno večje, odvisno od trenutnih migracijskih razmer in končnega dogovora o številu premeščenih oseb.

Prva skupina naj bi bila v Slovenijo premeščena v aprilu.

Da se bodo vsi ti ljudje pri nas počutili dobro, tj. neogroženo in ne kot vsiljivci, je izjemno pomembno, kako jih bomo sprejeli ob prihodu in kako bo potekalo njihovo nadaljnje vključevanje. Pri tem pa se je treba zavedati, da uspešna integracija ni samo odgovornost priseljencev, ampak se mora prilagoditi tudi družba sama. Družba, torej, država, državne institucije, in tudi mi, prebivalci slovenskih mest in vasi, jih moramo pri tem spodbujati, jim olajšati vključevanje v izobraževalne in delovne procese ter omogočiti njihovo udeležbo v političnem in medijskem prostoru.

Prvi korak uspešnega vključevanja je, da se priseljencem omogoči pridobitev osnovnega znanja jezika, o zgodovini in ustanovah države gostiteljice ter informacij o pravicah in dolžnostih, delu in življenju v Sloveniji. Ta del integracije pri nas izvaja ministrstvo za notranje zadeve 

(http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/integracija_tujcev/).

Ko gre za otroke in mladoletnike, je še zlasti pomembno, da so čim prej – tudi ko še ne znajo jezika – vključeni v običajno šolsko okolje med sovrstnike. To je v sodelovanju z drugimi resorji predvsem v rokah ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

(http://www.mizs.gov.si/si/vkljucevanje_priseljencev_v_sistem_vzgoje_in_izobrazevanja).

Svojo vlogo pa lahko odigra prav vsak od nas. Tako, da ne spodbuja nestrpnosti do drugačnih in drugače mislečih. Tako, da opozarja na sovražni govor. Tako, da se poskuša vživeti v njihov položaj, ravna humanitarno in solidarno ter jih sprejme v svoje okolje.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

14. 3. 2016

Šefic občine pozval k tvornemu sodelovanju in obveščanju

Državni sekretar Boštjan Šefic je na vse občine, Skupnost občin, Združenje občin in Združenje mestnih občin Slovenije naslovil pismo, v katerem je predstavil vse dosedanje ukrepe Vlade RS pri soočanju z migrantsko situacijo in načrte v prihodnje ter pozval predstavnike lokalne skupnosti k tvornemu sodelovanju pri obveščanju občanov.

Šefic je v pismu občinam poudaril, da Vlada Republike Slovenije razmere že vseskozi pozorno spremlja, načrtuje in ustrezno nadzira, na prvo mesto pa postavlja varnost prebivalcev in migrantov. Izpostavil je, da Slovenijo pri obravnavi migrantov zavezujejo mednarodne obveznosti in nacionalno pravo, da ponudi zaščito tistim, ki so do nje upravičeni in zavrne vstop vsem, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop ali bivanje na njenem ozemlju. To pomeni, da je Slovenija dolžna spoštovati Ženevsko konvencijo o beguncih, ki po 64 letih obstoja še vedno predstavlja temelj zaščite beguncev po svetu, ter Ustavo Republike Slovenije, ki ščiti in zagotavlja dostop do mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Obenem pa je dolžna spoštovati in izvajati evropski pravni red in nacionalno zakonodajo in v skladu z Zakonikom o Schengenskih mejah striktno izvajati postopke na meji.

Pismo v celoti objavljamo na povezavi: Pismo občinam