Ko zastane srce – dogajanje v novomeški knjižnici ob svetovnem dnevu srca
datum: 02. 10. 2023
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je ob svetovnem dnevu srca s pomočjo Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Podružnice za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, Zdravstvenega doma Novo mesto, Območnega združenja RKS Novo mesto in podjetja iHELP, d. o. o., pripravila dogajanje pod skupnim imenom Utrip – za boljše zdravje srca in ožilja.
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je ob svetovnem dnevu srca s pomočjo Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Podružnice za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, Zdravstvenega doma Novo mesto, Območnega združenja RKS Novo mesto in podjetja iHELP, d. o. o., pripravila dogajanje pod skupnim imenom Utrip – za boljše zdravje srca in ožilja.
V jutranjih urah so skupaj s člani Društva za zdravje srca in ožilja, Podružnica za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, odšli na 10-kilometrki pohod po Machovi učni poti. Obiskovalci knjižnice so si v dopoldanskih urah lahko izmerili krvni sladkor in pritisk, popoldne pa si je bilo mogoče ogledati posnetek predavanja prim. Matije Cevca, dr. med., z naslovom Kako skrbimo za zdravje srca in žil. Ves dan so se lahko zainteresirani obiskovalci preizkusili tudi v rokovanju z defibrilatorjem, ki je že nekaj mesecev nameščen na zunanjo steno pri glavnem vhodu v knjižnico in je tako dostopen 24 ur dnevno. Organizatorji so bili še posebej veseli, da se je delavnic demonstracije oživljanja z defibrilatorjem pod mentorstvom Andraža Ogorevca iz podjetja iHelp udeležilo tudi veliko nadobudnih najmlajših obiskovalcev, ki so mu z zanimanjem prisluhnili in se z veliko dobre volje tudi sami preizkusili v oživljanju na demonstracijski lutki.
Zvečer je sledila okrogla miza, na kateri so z gosti Davidom Beletom, dr. med., specialistom interne medicine Splošne bolnišnice Novo mesto, Andražem Ogorevcem iz podjetja iHELP, d. o. o., in Marjanom Mengerjem spregovorili o srčno-žilnih boleznih ter ustrezni preventivi.
Andraž Ogorevc je opozoril, da imamo v Sloveniji premalo znanja in defibrilatorjev, veliko izmed njih jih tudi ne dela več, saj ni poskrbljeno za njihovo redno preizkušanje in morebitno servisiranje v primeru nedelovanja. Po njegovem mnenju je nujno v osnovne šole uvesti prvo pomoč, prav tako je potrebno izobraziti starše. “Prva pomoč ob opravljanju vozniškega izpita ni dovolj, to so stvari, ki jih je potrebno obnavljati.”
David Bele, dr. med., je poudaril, da imajo ključno vlogo pri zastoju srca ljudje, ki so v tistem trenutku zraven. “Oni so tisti, ki lahko naredijo razliko. Pri srčnem zastoju ne moreš narediti veliko narobe. Kar koli nekdo dela, je bolje kot nič.” Žal je za nekatere prepozno že preden pridejo do zdravniške pomoči, zato se strinja, da je ključno, da čim več splošne javnosti pridobi znanje iz prve pomoči. Dr. Bele pravi, da je oživljanje namreč tako veliko bolj učinkovito in hkrati opozarja: “Možnost, da bomo koga oživljali je relativno majhna, a če se zgodi, je veliko verjetnosti, da bo to nekdo od bližnjih.”
Marjan Menger je z obiskovalci delil lastno izkušnjo z infarktom. Povedal je, da so pri njem odločale sekunde. Bistvenega pomena zanj je bil pogovor z znancem, ki je doživel srčni infarkt. “Zelo dobro sem ga poslušal, ko mi je opisal, kaj se mu je zgodilo in kakšne simptome je imel.” Ko je med rekreacijo pri sebi opazil podobne znake, je prosil prijatelja, da ga pelje na urgenco, kar je na koncu odločilo bitko za življenje. Pravi, da mu je življenje poleg spleta srečnih okoliščin rešila tudi izjemna strokovnost osebja novomeške bolnišnice, za kar jim je iskreno hvaležen. Po okrevanju in rehabilitaciji je sledila še bitka z obvladovanjem strahu pred ponovitvijo infarkta. Najprej je poiskal pomoč psihiatra, nato še psihologinje, ki sta mu pomagala obvladovati strah do te mere, da danes spet živi polno življenje. Zaveda se, da se je takrat ponovno rodil. “Ne bi bilo pošteno do zdravnikov in vseh, ki so mi pomagali pri okrevanju, če ne bi upošteval njihovih priporočil in nasvetov.” Iz omenjenega razloga je opustil večino slabih razvad, dan pa, če je le mogoče, začne z večkilometrskim sprehodom v naravi. “Včasih sem se kdaj zbudil slabe volje, sedaj pa včasih kar zavriskam.” Svojo zgodbo rad deli z drugimi, predvsem zato, ker se zaveda, da lahko s tem tudi on reši življenje drugemu, tako kot je pogovor s prijateljem rešil njegovega.
Ob koncu okrogle mize je Andraž Ogorevc direktorju Knjižnice Mirana Jarca Luki Blažiču izročil tudi certifikat Srcu prijazna knjižnica, v sklopu katerega bo novomeška knjižnica še naprej nudila letna izobraževanja prve pomoči in rokovanja z defibrilatorjem tako zaposlenim kot obiskovalcem knjižnice.
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto si je kot eno temeljnih nalog zadala spodbujanje različnih vrst pismenosti, med njimi tudi zdravstvene. Že pred leti je na Študijskem oddelku vzpostavila ZDRAVstveni KOTiček, kjer obiskovalci najdejo številne koristne informacije s področja medicine in zdravega načina življenja, pred kratkim pa je pred glavni vhod knjižnice namestila sodobni defibrilator in kot prva med slovenskimi knjižnicami pridobila certifikat Srcu prijazna knjižnica. V sklopu postopka pridobivanja certifikata je novomeška knjižnica o pravilni uporabi defibrilatorja in postopkih prve pomoči ob srčnem zastoju izobrazila vse zaposlene. Zaposleni so pridobili tudi odprti dostop do iHELP mobilne aplikacije za hitrejše alarmiranje ter nudenje prve pomoči. S pridobljenim certifikatom bo knjižnica tako zaposlenim kot obiskovalcem knjižnice nudila letna izobraževanja prve pomoči in rokovanja z defibrilatorjem, del izobraževanj pa bodo namenili tudi spodbujanju zdravega načina življenja in gibanja oz. preprečevanju nastanka bolezni srca in ožilja.
nazaj